:)) Zadnje poglavje romana O ljubezni spet in spet.

Moram reči, da je bilo to objavljanje na spletu bistveno hitreje kot pisanje. Kreiranje romana je proces, ki zahteva idejo in nato načrtovanje, šele potem samo pisanje. Prav vse mi je bilo v neznansko zadovoljstvo, toda ko sem ga zaključila, sem bila še posebno srečna. Podobno se počutim tudi danes.

Iz statistike bloga je razvidno, da me je spremljalo kar nekaj bralcev. To me še posebej veseli. Upam, da vam je bilo branje v užitek, tako kot je bilo meni pisanje :)).


Življenje je ne-predvidljivo. Nikoli ne veš kakšnega asa skriva v rokavu, ji je nekoč rekel Bernard.